Že dve leti se v Sloveniji pod okriljem Ministrstva za obrambo razvija digitalno omrežje za službe zaščite in reševanja. Na ta vlak smo tudi v PGD Podgrad skočili, s prejemom digitalno/analogne ročne radijske postaje Motorola DP3600. Le-ta naj bi omogočala razmeroma preprost prehod iz analognega sistema v digitalni, ki bo omogočal prenos več podatkov hkrati (različnih pogovorov).
Sam paket je sila impresiven, postaja je spakirana v lični škatli, poleg naprave dobimo še dva Ni-MH baterijska vložka, anteno, skopa navodila (sicer debela, ampak v velikem številu jezikov), “drop-in” polnilec in samo eno zaponko za pas.
Uporaba postaje je preprosta, vendar ima nekaj svojih muh. Za preskok iz 32. analognega kanala ZARE na 33. kanal moramo vtipkati: “MENU”, “>”, “OK”, “>”, “OK”, zavrteti kanalni gumb na 1. kanal (celoten krog). Procedura je dolgotrajna, zraven pa tipkovnica kar kliče po vnosu številke kanala in pritisku na “#” ali “OK”. Proces lahko skrajšamo z držanjem “P2”. Žal je tipkovnica primerna v analognem delu izključno za osvetlitev zaslona. Priložena antena je uglašena za celotno VHF področje, kar se da izboljšati z ozko usmerjeno anteno okrog 174 MHz. Dodatki s starejših Motorola GP360 postaj so nekompatibilni, torej je potrebno dokupiti nov ročni mikrofon.^M
Na analognem delu je postaja čisto spodobna, čeprav moramo upoštevati, da je kot hibrid slabša od predhodnic.
Digitalen način nam odpre še nekaj dodatnih možnosti kot so: selektivni klici, sporočila in dnevnik klicev. Baterija zdrži malo več časa in celo ko na analognem delu zaradi nizkega stanja, postaja noče več oddajati, lahko oddajamo digitalno z nizko močjo. Več o digitalnem delu, ko ga preizkusimo. Izbiro moči oddaje opravimo preko menuja, ali pa s daljšim pritiskom na rdečo tipko. Daljši pritisk na P1 nam odpre komunikacijo s skupino SLO, držanje P2 nam omogoči izbiro zone, držanje tretje tipke na levi “Alert CORS”, držanje modre tipke pa prične z iskanjem najmočnejše bazne postaje.
Postaja ima velik potencial, škoda je le, da je večina funkcij zaklenjenih in kot taka lahko dobro služi le gasilcu, ki jo pozna, na učenje uporabe na intervenciji lahko kar pozabimo. Bomo videli kaj nam digitalizacija prinese v prihodnosti, do takrat pa grem na eBay naročit programsko opremo za programiranje :)
Nekaj vprašanj na katera je odgovoril Tilen Cestnik, operater ReCO Ljubljana (vir: gasilci.org)
Postaj je že kar nekaj. V regiji Ljubljana sem do zdaj izdal cca. 400 ID kod, v vseh letih sistema ZARE pa je bilo v regiji Ljubljana izdanih 2900 ID-jev. To seveda še ne pove koliko je sistem v uporabi, saj imajo vse DP3600 vnešen tudi analogni sistem in se večinoma uporabljajo v ZARE. Potrebno je vedeti, da je ZARE-D v uporabi tudi za daljinsko proženje SIJA (sistema javnega alarmiranja) in uporablja iste repetitorje kot so namenjeni za uporabo običajnim uporabnikom sistema ZARE-D. Odgovor glede uporabe ti bodo lažje dali kolegi gasilci.
Večinoma je skrbnik sistema ZARE-D kanale po lokacijah kjer je ZARE enako oštevilčil, ne drži pa to vsepovsod. ZARE - D18 ni na Ulovki, pač pa na Lovskem vrhu nad Kočevjem.
V ljubljanski regiji je vklopljen neke vrste “trunking”. Postaje zadnje nabave požarnega sklada so programirane tako, da same najdejo najmožnejšo bazno postajo in se nanjo prijavijo, s tem, da so repetitorji D-15, D-16, D-18 tudi medsebojno povezani. Za druge regije nimam podatka, da so med repetitorji postavljeni linki.
Razdelitev simpleksov je narejena po regijah. Simpleksi, ki so določeni pod “ZONE” cono regije naj bi bili dani na uporabo v posamezni regiji. Po predhodni odobritvi ReCO.