Zmajev MTB izziv (Franja) 2026
Info
- Date: 2026-06-13
- Distance: 116.82 km
- Elevation Gain: 2709.0 m
- Moving Time: 7:38:12
- Elapsed Time: 10:49:33
- Zmajev MTB izziv (Franja) 2026 on Strava
Map
Description
Izziv se je začel v BTCju (v lanskoletni samostojni režiji sem se mu spretno izognil, tokrat ni šlo) in že na poti tja me je znerviral zadnji disk. To, ko ropota in drsa nekaj, kar je dan prej delovalo brezhibno. Ampak se je tudi disk ufural. Seveda sem večer prej mazal gonilni ležaj, kaj je boljši test opravljenega dela kot 2500vm?
Dokler smo z Blaž Dodič čakali Simon Zec , smo malo božali bicikle in pakirali hrano. Zmagovalne so bile Blaževe doma narejene krispi riževe ploščice!
Nekje ob 7:30 smo pobrali prvi žig na Ameriški ulici in odrinili. Po stari navadi se nam je ratalo skoraj zgubit že do PSTja.
Vzpon na Golovec brez posebnosti, Simon je natepaval manuale in whipe, sam sem šparal energijo.
Gostilnica na Orlah je napovedala današnji ton, prevzameš drugi žig in se bašeš z dobrotami. Prehrana je bil moj glavni letošnji cilj, jesti in piti kolikor želodec zdrži.
Proti Molniku so strelci malo popravili cesto, a 80% je še vedno strmega, razbitega klanca. Tukaj me najbolj boli da ni trasa speljana direktno do po neuradnih trailih, ne pa po asfaltu.
Depresiven vzpon na Brezje smo odbrcali v visokem ritmu in kmalu prispelido tretjega štemplja Pr’ Jakopc na Lipoglavu.
Od tam nas je pot vodila, vsaj zame v neznano. Nikoli še nisem odvil na jug od tu. Lep spust do ribnika in potem mimo Grosuplja po gozdu na cerkev Sv. Duha pri Polževem. Prav na tej točki smo naročili Spela Skusek Bacic , da nas počaka s prvo pomočjo. Mislil sem da bo pri hotelu in jo tja tudi poslal. Gonimo v klanec, mi piše, da hotela Polževo ni več. Kako ni hotela!? Bo počakala pravi. Kontrolna točka pa je bila prav na vrhu pri cerkvi (se splača it pogledat, na križevem potu je namreč kot nosilec križa upodobljen kar lokalni magnat in investitor obnove cerkve). Zgodbo mi je zaupal Matej Simčič , ki smo ga nenačrtovano tam srečali. Hvala za navijanje! Domačini so pripravili super pogostitev, nas pa je najbolj impresionirala divjačinska salama. Opravili smo tudi en intervju, samo nimamo pojma če bo kje objavljen.
Kratek spust do sence drevsa, kjer nas je čakala moja življenjska sopotnica. Glavni razlog, da se sploh lahko grem take debilizme in zabijem cel dan na biciklu. Hvala ti! Malo smo poklepetali, valjda me je tudi namazala s kremo za sončenje, da so se potem muhe in prah bolje lepili name.
Sledil je dober spust proti Zgornji Dragi, pa vzpon prek male Dobrave, naprej proti Leskovcu. Ta del sem spet poznal, pa je bilo mogoče malo lažje. Na Selu je Simon pobožal tudi konja.
Po krajši regeneraciji na spustu, smo prišli do vzpona na kraj primernega imena - Obolno. Obolevanje, strmo in razbito, v meni so se pa pojavile prve razpoke. Fanta sta vrtela, meni so noge odpovedovale. Ampak sem trmast, sem malo porival, se spravil k sebi in odvrtel do vrha. Niti pašteta na peti postojanki me ni razveselila. Smo se pa nasmejali električnim biciklom z ABS sistemom, bi Simon rekel, raje namažeš malo masti po disku pa isto ne zagrabi. Dvojna doza elektrolitov!
Tukaj je Simona presenetil klic šefa, v eni uri je moral biti v BTC-ju, da bi božal Scottove specialke. Nič, smo ga poslali dirketno v Ljubljano. Z Blažem pa dalje.
Malo traila in precej makadama nas je pripeljalo na Štangarske poljane, po cesti do Zavrstnika je Blaž pokazal izkušnje iz cestnih preizkušenj, jaz sem pa lovil zaveterje.
In se je začelo, kraljevi vzpon na Janče. S skrbnim odmerjanjem moči sem krče preprečil. Veliko vlogo tukaj pripisujem tudi Blažu, ki je res skrbno tempiral zadeve in se mi prilagajal.
Vmes nas je pričakala, meni osebno ena boljših postojank, kmetija Pr’ Arh. Gospa je vpela celo družino v dogodek, otroci pekli palačinke, mož je delil napitke in dober domač snopc, imeli so tudi tuš, pod katerega je Blaž parkiral S-Workina pa so mu ga malo oprali.
Do Janč dolgcajt in klanec, predzadnji žig, kava, napolnil telefon za par procentov, ker sem mojstrsko pozabil ugasniti fotoaparat in mi je pol ure slikal kar iz žepa in pobral vso energijo, ki jo je premogel.
Spust po Borovničevi poti do Lazarja, Blaževi diski so smrdeli po švasanju, tam še zadnji žig in paljba do BTC-ja.
Na cilju smo spili pivo še s Simonom ob Novem Scott Sparku RC (lep je, ma ne vem če bi menjal moje kljuse).
Trasa je bila tudi letos, glede na omejitve res lepo sestavljena. Razgledi vrhunski, dobri spusti, težki vzponi. Nekaj delov je bilo zame popolnoma novih, ampak se bom še vrnil.
Veseli me da smo se sploh zbrali in šli. Pot je bila zabavna, brez poškodb in uničenega materiala. Glede na turbulentno leto sem presrečen, da sem sestavil to kar sem. Sem daleč od neke dobre pripravljenosti, samo po pameti se vse da. Plan prehrane je bil odličen, tako da se po koncu nisem počutil totalno mrtvega.
Obvezen stroškovnik:
- ogromno gelov
- 4l izotonika
- 1l vode
- kava
- redbull
- banana
- rice crispies
- palacinke
- pastete
- salame
- haribo
- vse kar se je dalo
Zahvale:
- Špela - če bi te lahko, bi te spet oženu
- Blaž in Simon
- navijači ob progi
- organizatorji
Govori se da gremo prihodnje leto spet, zbiramo prijave :)
Photos
Data parsed automatically from Strava using Strava2.md
Data acquired with GARMIN hardware.