[Duo] MTB Lože

PUBLISHED ON 11/10/2026 — EDITED ON 11/10/2026 — MTB

Info

Date: 2026-10-11
Distance: 38 km
Elevation Gain: 990 m
Moving Time: 2:57:13
Elapsed Time: 4:49:53
Surface (OSM estimate): Paved 33.4% · Gravel 28.3% · Dirt 6.5% · Unknown 31.8%
MTB downhill (public route): No tagged grades · tagged 0/13793 m (0.0%)
Downhill trails ridden: None identified
MTB uphill (public route): No tagged grades · tagged 0/14130 m (0.0%)
Uphill trails ridden: None identified

Map

Tap map to interact

Description

Lepa nedelja v Vipavski dolini!

Povabilu najštevilčnejše ekipe na Biči po Čiči, smo se morali odzvati. Šest ta pogumnih se nas je zjutraj zglasilo na dvorišču stare šole. Skupaj z volilci volilnega okraja 41.

Po jutranji kavi in zajtrku smo se odpravili direktno čez blato v Vipavo. Vsak izkušen kolesar ve, da se je najbolje usrat takoj na začetku, se manj sekiraš dalje. Burja je kazala svoje zobe, pedalirali smo praktično v zid. Razen tega, sonce, idila.

Med desetdnevno vojno naj bi tukaj prehod tankov Stari most razširil za deset centimetrov v vsako smer. Ma most še stoji, so znali taljani zidat. Nas je brez problema zdržal.

Mali panoramski obvoz, ker nismo gledali kam se vozimo, par nepotrebnih višincev z razgledom, pa do poligona Slovenske vojske.

Podnanos me je presenetil, kamniti most na Pasjem repu, sploh kadar je potok poln vode.

Čez Podrago, Manče na Goče in na vrh do Cerkve Marije Snežne, kjer da so dokončali pršut, ki so ga kako leto nazaj dobili za nagrado na Biči po Čiči. Pri cerkvi lokalni župnik rad organizira žegnanja motorjev, biciklov, konj, starodobnikov in še česa.

Na Erzelju smo naleteli na pospravljanje proslave rojstva otroka, tako da so nas nafutrali s sladicami prejšnjega večera. Organizatorji so pa pripeljali mize in vino, tako da smo si zajebali vzpon na Tabor, najvišjo točko ture. Tukaj niti Garmin ni imel šans izračunat naklon.

Pri spustu v Gaberje (na TV so bili prejšnji teden poplave) smo se malo ustavili, da smo se naučili flikat gume. Skale so letele v okvirje in piščali, malo krvi se je videlo, ma nič takega, kar bi nas zares ustavilo. Posledice ujme so še dobro vidne po lokalnih kolovozih in ene dvakrat je blo sumljivo po jarkih.

V Šmarjah smo pokukali v garažo, kjer se je skrivala Subaru Impreza uvožena iz ZDA. Oko sokolovo bo opazilo, da ima dvoja vrata premalo, al pa jih je glih prav. Odvisno koga vprašaš. Ni glih 22B, ma je vseeno ikoničen avto, upam da ga lastnik spravi v prvotno stanje.

Na Vrtovčah smo pogledali konje, pa tempo do postojanke na Planini. Dobre družinske naveze so nam zagotovile degustacijo vina, krvavega Goda je pa skoraj pojel lovski pes. Lokalno pustno društvo ima tukaj parkiranega tudi vladnega Falcona.

Lame na Slapu. Za konec ture pa še na skupinsko slikanje na Grad Lože. Tukaj se je rodila prva doktorica znanosti Univerze v Ljubljani, Ana Mayer, ki je doktorski naziv prejela leta 1920. Priporočam branje njene strani na Wikipediji, zanimiva gospa. Umrla je pa, pazi to, v Podgradu, kjer je vodila kemično tovarno. Ma ne v našem, temveč tistem pri Ljubljani.

Ni se nam ratalo niti preobleč, je blo že za jest in pit! Piknik!

Niti gužva na AC, niti madjari, ki te prehitevajo po reševalnem pasu nam niso mogli ta dan pokvarit.

Hvala ekipi MTB Lože, res ste se potrudili! Najbolj me je razveselilo to, da lahko z do danes praktično neznanci, tako uživaš v dnevu. Ja tura je bila super, bicikli in vse, ma ta energija, ki ste jo izžarevali, res sem se počutil dobrodošlo in upam da rata ta jesenska fura tradicionalna.