Dan 2.
Nekje pri sredini runde na Italijankah se je čutila prva kriza, prva prestava in solze v očeh (to je blo od vetra) :D. Ampak gre, mantra je taka, da ješ, priješ in se vedno premikaš naprej. Po vsaki krizi pride dobro obdobje in tudi danes je bilo tako.
Fizično so noge težke, malo čutim kolena, drugače ok.
Mentalno še vedno vse ok, veselim se nove runde.
Doma smo dvignili budget za prehrano, hitreje praznem hladilnik kot se ga da polnit. Kompresijske nogavice in perskindol gel najboljša prijatelja.
Data parsed automagically from Strava