Pobeg iz mestnega vrveža na bližnjo graščino.
Ta ista gužva se je tokrat preselila na Golovec, Pot ob žici + Tek trojk, res ni najboljši dan za prečenje, a smo vsaj navijali.
Šel sem preizkusit koliko me je dotolklo cepljenje proti klopnemu menin…. zgleda da je ubistvu dober doping, roka mi bo sele sedaj odpadla.
Magična umazanija povsod, poti so fenomenalne. Tretjina bratov je letela, dzabe folku enduro bicikli. Ne vem ampak po gobarski sem se sam sebi zdel izjemno tekoč, bomo videli kaj številke pravijo. Ne vem a sem se sam bolj ustrašil srne ali ona mene, tako blizu še nikoli.
Prva kriza med sadovnjaki na Črešnjice, pa sem nekako zguzil in je do Debnjega kar šlo. Prijatelj pes me je čakal, ampak sem mu pokazal prašne delce.
Spust med borovnicami do Podgrada (pazljivo, vmes je na preglednem delu podrto drevo), pa skromen nasmeh, ko sem zagledal vaški dom kjer smo pred ene dvajsetimi leti praznovali novo leto.
Vzpon mimo Lazarja je obeležil nadobudni kolesar, ki sem ga zagledal v daljavi, valjda sem ga lovil. Ni ratalo, ampak je obupal takoj ko se je cesta končala in se vrnil dol. Mala zmaga, dobro za moje splošno stanje.
Vrhovec muka ježeva, nekaj prečenj blata in vode.
PGD Prežganje tokratni zlati sponzor, hvala da imate špino odprto in se je dalo dofilat bidone.
Bal sem se vzpona proti Molniku, tokrat brez razloga, noge so šle. Gele sem cuzal kot za stavo.
Za zaključek še hiter preračun in je blo potrebno še na Luknje,
Ljubljanski grad, sami turisti. Na vzponu pa me je premagal gospod na mestnem biciklu, prepozno sem ga začel lovit.
Danes spet izredno prijazni pohodniki, tekači in planinci!
En izmed letošnjih ciljev, preseči mejo 2000 vm dosežen in sploh se ne počutim slabo.
Uganite kdo se ni namazal s kremo za sončenje in ima mehurje po rokah.
Data parsed automagically from Strava