Osnovna cilja sta bila tokrat le dva, videti ta del Krasa in prebiti magično mejo 1000 vm v duetu. Povzpeti se na Trstelj in Cerje, naprej pa bolj na blef narisano, tolko da vidimo morje in se naberejo višinci. Izkazalo se je, da bi tole lahko bila plačljiva tura, asfalta le za vzorec, toliko da se roke odpočijejo in spet v divjino. Požarnih cest je itak toliko, da lahko zaviješ kamorkoli.
Vasi so čudovite, malokatera hiša zapuščena, večina pa prenovljenih in moram reč, imajo občutek za estetiko.
O pogorelem delu raje ne, žalostno. Še dobro da narava že kaže znake obujanja, tako da par let in bo težko najti posledice.
Bamba downhill je odbit, karbon je letel z obročev, gume so zdržale. Še malo bolj odbito je bilo gledat nežnejši del odprave, kako je suvereno manevrirala dol med kamni, prevozila sigurno 80% spusta in to na trdaku. Malo pa sem lahko ponosen. Ta spust je bil tudi moje zadnje upanje da jo tiltam in gremo domov, sam to se ne da, samo dalje in do meje.
Sicer pa večinoma speglan makadam in nekaj singlov.
Nakratko: Kras je Krasen!
Ukradite gpx in uživajte…
Data parsed automagically from Strava