[Duo] Movraška turnokolesarska pot
Data parsed automatically from Strava
Info
- Date: 2024-11-16
- Distance: 23.15 km
- Elevation Gain: 674.0 m
- Moving Time: 2:29:36
- Elapsed Time: 4:28:12
- [Duo] Movraška turnokolesarska pot on Strava
Map
Elevation Profile
Description
V razširjeni sestavi (Arnela Jušić 📷 in Blaž Tomažič ) smo zamenjali Ljubljansko meglo za Primorsko sonce. No iskreno, v Ljubljani je sijalo, Vrhnika obup.
Obalno zaledje, oziroma Kraški rob, nam je ponudilo pravo kolesarsko doživetje. S tem lahko zaključimo poletje ‘24. Povprečnih 17 stopinj Celzija in skoraj brezveterje.
Tura je potekala po trasi prve slovenske dvonamenske planinske poti, odprte leta 2013. Čeprav je prevozna v obe smeri, smo se po priporočilih interneta zadeve lotili v nasprotni smeri urinega kazalca.
Začetek v Gračišču, kjer imajo celo pumpo in nekaj orodja, pumpo (za nafto) in oštarijo, ki je dopoldne delala.
Vzpon po kolovozu do Gradca, pa na enoslednico mimo Velega Badina, ki nas pripelje v Dvori (za spust izberite levo pot). Hiter ogled ušes, ki bi jih skoraj spregledali. Zanimiva kamnita tvorba o kateri žal ne vem nič.
Bolj kot vzpon, ki nas je čakal, nas je mučilo to da je Blaž povozil drek. Tovariško smo stopili skupaj in pojedli sendviče, za bližnjo mizo, gledajoč kako se on trudi očediti kolo. Super mu je šlo tako da se nismo petljali. V bližini na cesti je tudi tekoča voda, za dopolnit zaloge, driska še noben.
Vzpon je jeben, ravna črta z naklonom tudi do 23%, cesta nikakva. To so sigurno taljani delali. Sam sem se malo prčil, pa potegnil, watti so delali, potem pa pri ustavljanju dobil medaljo direktno z Levca. Možgani se odločijo ustavit, vmes povozim kamen, nagne me nazaj, ne vem kaj delam, probam ovo ono in potem v počasnem posnetku gledam kako se zvrnem levo in nazaj. Direktno med dva grma na kamne. Skok na hrbet, olimpijske kvalitete noben ni videl, še dobro. Je pa trajalo nekaj cajta da sem se s pomočjo vej izvlekel. Super je nosit rucak, padeš na mehko. Brez posledic, par prask bomo do poletja sanirali.
No pa še malo rinemo in preklinjamo, potem pa se odpre planota in mimo Treh očk dobesedno letimo proti lačni. Vmes so osli! Glede na to da je sobota smo se v Gračišče vrnili po uradni poti, da se pa tudi čez Lačno.
Veter in sonce razbistrita slehernega Lubiančarja (3 bote referenca, več ni), toliko prijaznih ljudi pomojem v vseh kilometrih na teh dveh ostarelih gumah nisem srečal. Prav vsaka interakcija je bila prijetna, no mene in Blaža so pozdravljali, lepši del četvorke pa malo da ne povabili na kako večerjo.
“Ma kaj tle se gre za Italijo?” “Kaj to gre na pršut?” “Če ti kost ne štrli ven niste naredili nič!” “Kje ste pa elektriko pozabili!” “Jest imam tudi Scotta, oče pa Cannondalea!”
Za nazaj Viki, kot pred 25 leti s fuzbala danes z bicikla.
Uglavnem 10 od 10 trasa, vreme, ljudje, toplo priporočam!
🇳🇱 In de uitgebreide samenstelling hebben we de mist van Ljubljana ingeruild voor de zon van Primorska.
Het achterland van de kust, oftewel de Kraški rob, bood ons een echte fietsbelevenis. Hiermee kunnen we de zomer van ‘24 afsluiten. Gemiddeld 17 graden Celsius en bijna geen wind.
De tocht volgde de route van het eerste Sloveense dubbelgebruik-pad, geopend in 2013. Hoewel het in beide richtingen berijdbaar is, hebben we op aanraden van het internet de route tegen de klok in afgelegd.
Photos
