Biči po Čići 2025
Info
- Date: 2025-05-31
- Distance: 59.01 km
- Elevation Gain: 1487.0 m
- Moving Time: 4:03:38
- Elapsed Time: 4:15:43
- Biči po Čići 2025 on Strava
Map
Description
En odstavek predigre, dirke sem se lotil skrajno resno, da najprej to razčistimo. Cilj pod 4h, nop. Preprečit krče, nop. Prijaviš se na najdaljšo varianto, čeprav si letos takšno razdaljo prevozil natanko enkrat. Vprašaš ChatGPT kako se izogniti krčem, ki so na testni vožnji pokazali zobe. Večer prej ješ klinčevo pašto z olivnim oljem brez okusa (da vem to kar vem sedaj bi jo zalil do roba krožnjika z ’njezom). Delaš plane, kalkuliraš, med vožnjo ješ in piješ “kako Bog (GPT) zapovi”, itak nimaš pojma kaj delaš, vse super, dokler ni. Odrasli moški tudi lahko jokajo. Prvič zaradi otroške ljubkosti, drugič zaradi odpovedi ključnih mišic.
Mislil sem da bo vrhunec dneva neka kolesarska neumnost, potem ti pa nečak za rojstni dan podari MTB zapestnico, ki jo je sam kupil, motaj kablove, lahko gremo domov.
Do Slavnika nimam komentarja, dobro morda to da je organizacija na vrhuncu, vreme super. Vse lepo po “power planu”, jedem, pijem, vrtim. Ampak kaj ko je počutje na kolesu sinusna krivulja, uživaj dokler si na vrhu, ker hitro padeš. Spust preko kmetije/planine Jegno je bil noro dober, potem pa se je začelo veselje. Tretjina proge je bila pred mano, meni pa so noge odpovedale. Edini cilj danes je bil preprečit krče, jok brate. Pa porivaš bicikl, pa raztežeš noge, pa si močiš stegna, nič ne pomaga. Kolo sreće se okreće, pa si par minut dober in vrtiš neko minimalno moč, pa te spet stisne. Pred Markovščino sem bil res na tem da me spokajo v avto in adijo biciklijada.
Eeee, ampak kolo sreće se okreće… se obrne tudi navzgor. Pride ta Markovščina, odkar je zaprt ovink nisem čutil nič do same lokacije ampak danes me je Biči ekipa rešila prav tam. Hvala Jernej Demojzes Rok Surina Vili Surina Komaj stojim, če bom gel, sadje, jest gledam te cukre, a zdej če grem domov bom si banano v gobec vtaknil? Pa mozgam, sej me je malo sram, športni dogodek, med vožnjo načeloma ne pijem, samo to so drugi cajti, dejmo eno malo biro. Sredim jest to bombico, nov človek, kilometri do cilja so padali kot za stavo. No do prav zadnjega klanca, kjer me je tako stisnilo da nog nisem mogel pokrčit (bolje 500m pred ciljem, kot na očeh vseh tam). Upam da fotografinja nima tele-objektiva, da je ujela trpljenje mladega Wernerja, gotovina… Pa spet malo se polivaš, malo mlatiš, si z rokami pomagaš pokrčit noge, spraviš se na bicikl kot en triletnik in vrtiš pedale. Samo ne se ustavit.
Je pa prihod v cilj vse poplačal, najboljša žena, nečak, familija, prijatelji, dobri stari krči. Hvala vam, brez vas bi verjetno doma Tenkiće igral.
Nisem niti gledal rezultatov, verjetno dead fucking last and proud of it.
Uglavnem od dobrih zadev, zdej v živo poznam prijatelja Simon Zec iz Strave, smo nardili tudi bike check in intervju, tako da čez ene 7 mesecev bo na spletnih portalih.
Super mi je blo tudi geekanje malenkosti z Blaž Dodič smo vse naštudirali, samo sem pozabil trenirat.
Biči top event! Zdej pa grem dalje, vidim ene par področij za izboljšave! Vročina dela svoje.
Čestitke vsem rajderjem in organizatorjem, to je to, več pa ni.
Photos
Data parsed automagically from Strava