[Duo] Capoliveri Bike Park (Elba D1)
Info
- Date: 2026-09-15
- Distance: 38.83 km
- Elevation Gain: 1109.0 m
- Moving Time: 4:12:27
- Elapsed Time: 7:53:19
- [Duo] Capoliveri Bike Park (Elba D1) on Strava
Map
Description
Za konec poletja še romanje v gorsko kolesarsko Meko. Ena od stvari, ki si jih niti upal nisem dati na življenjsko listo želja, se je s spletom okoliščin in potrpljenja danes realizirala.
Elba, sredozemski otok, kamor so baje pregnali nekega majhnega Francoza, je po desetletjih rudarjenja danes zelo popularna destinacija med ta aktivnimi.
Končno se nekje ne počutiš debila, da pri tridesetih stopinjah guraš ta blesavi bicikel okrog, ker je tukaj poleg tebe vsaj še dvesto takšnih. Res je dober občutek videti toliko ljudi na kolesih, ne čutiš pa gneče, ker je vse skupaj tako ogromno.
Za izhodišče smo izbrali majhno plažno vasico Morcone, neposredno pod Capoliverijem in bližnjim bike parkom, ki je nastal na ostankih rudnika.
Če si na plaži, moraš seveda najprej nekam gor - če pozabiš bidone, greš gor pač dvakrat. Asfalt se je hitro spremenil v gramoz, ki nam je nabil pulz sorazmerno z naklonom. Potem smo se priključili in večinoma tudi sledili trasi Legend Cupa. Tukaj je nekaj let nazaj potekalo tudi svetovno prvenstvo v gorsko kolesarskem maratonu.
Po poteh stare tovorne železnice smo se spustili do prvega rudnika v dolini. Zabavni traili, vonj po rji in ostanki rudniške mehanizacije na vsakem koraku. Najboljše je bilo videti kolesnice, ki so se vile povsod, podobno kot na kakšnem zasneženem hribu, odločiš se in pelješ nekam navzdol.
Preko peščene plaže, pa spet navzgor. Mivka je sila zabavna reč, dokler si hiter si tudi ploven, potem pa izgubiš malo hitrosti, kolesa potonejo in ne pomaga več nič, sestopiš, porivaš in pizdiš nad zrnci v čevljih.
Samo tukaj sem videl, da si nekdo s številčno ključavnico na drevo pripne Santa Cruza in Scotta, pogumno!
Muzej rudarstva sva tokrat izpustila, morda naslednjič. Je bil pa WC pri vhodu presenetljivo urejen, v bližnjem baru pa ledeno mrzla kokakola z razgledom na dolino.
Vzpon proti vrhu, ne veš če je bolje gor ali dol, vrhunske očiščene enoslednice.
Nujno moram omeniti, da me je žena na najvišje ležečem tehničnem vzponu razfukala - češ da so bili tam neki kamni, v resnici pa preprosto nisem zmogel več.
Spust med mrtvimi drevesi, moram preveriti kaj je to bilo, kataklizma uglavnem. Tepih iz iglic, potem pa nazaj praktično do muzeja, v naslednji del rudnika, kjer zdaj kraljujejo traili. Malo sva se spuščala in snemala, pa dalje.
Če so bile poti do zdaj gladke, je bil spust do fensi resorta bolj podoben dalmatinskemu felgolomu. Kamni, skale, stopnice. V tem fensi resortu sva poskusila najti okrepčilo, ampak bar ni delal, je pa delal tenis shop, kjer bi lahko dobil Aqua del Elba parfum in lopar. Ma ga ni preparata, ki bi potlačil smrad iz mene, da bi pasal tja.
Med konje, pa do obale, po severni strani, do najboljšega bara na otoku - že tabla je bila mamljiva, pa delal je, kar je redkost. Zanimiv kamp, spet pred prikolicami sami premium bicikli. Majstr vpraša, če bomo kaj zraven za prigriznit, seveda, nabij mi te kikirikije in olive. Po dnevu cukra je sedlo malo slanega.
Kmalu smo se vrnili na asfalt in videli, zakaj ima vodovodno omrežje skoraj 90% izgub - nadzemna inštalacija namreč pušča na vsakem koraku.
V Capoliveriju smo iskali odprto restavracijo - prvi poskus neuspešen vsi nekaj ob šestih, potem pa naprej po ulici, kjer je iz nekega bara pržil ZZ Top (nisem mogel verjet, da je njihov komad), “cucina aperta”, in Hugo je padel čez burger. Natakarji so res veseli da nismo Nemci ali pa bohnedaj Francozi, čeprav sila dvomim da vedo kje je Slovenija.
Nazaj na plažo po neki od vode razriti potki - sem vesel da se nismo tukaj odločili na začetku dneva gor.
Oči se mi kar same od sebe zapirajo, ampak dan je bil!
Photos
Data parsed automatically from Strava using Strava2.md
Data acquired with GARMIN hardware.